20. december 2019
avtor bloga: Timotej Skledar
Veliko ljudi si ne more predstavljati, kako lahko slepi smučamo. Zato sem se odločil, da bom sedaj, ko na vrsto prihajajo zimske radosti, napisal članek o moji prvi smučarski izkušnji, ki sem jo doživel kot slepa oseba.
Verjetno se sprašujete kako poteka smučanje? Oče ali prijatelj smuča za mano, me usmerja in opozarja na nevarnosti ali ovire preko UKV naprave. Osnovna oprema so seveda smuči, smučarski čevlji, smučarske palice in čelada, sam pa potrebujem še odsevni brezrokavnik ter zaščito za hrbtenico, tako imenovano želvo. Moj odsevni brezrokavnik je rumene barve in ima napis »Slepi smučar« zapisan v treh jezikih: slovenščini, angleščini in nemščini, saj smučam tudi v tujini. Izdelan je bil po naročilu. Z odsevnim brezrokavnikom opozarjaš druge smučarje na svojo hibo in zato so bolj previdni, ko se ti približajo na progi.
Bralci mojega bloga na Feelifovi spletni strani veste, da sem oslepel šele pred slabimi 3 leti. Kot veliki ljubitelj športa, narave, snega in gora, sem se že prvo zimo kot slepa oseba podal na smučišče. Kot vsako zimo do tedaj smo z družino za teden dni odpotovali na smučanje na majhno smučišče v Avstriji. V smučarsko središče smo prišli v soboto in najprej sem dvomil v to, da se bom spustil po snežnih strminah. A do ponedeljka je bila moja želja po smučanju tako velika, da sem preprosto moral poizkusiti in odgnati strah. Ko sem si nadel smučarsko opremo in se odpravil proti vlečnici sem od pričakovanja po spustu v dolino pozabil na vse strahove. Na vrhu hriba sva z očetom preverila povezavo med UKV napravama, ter se previdno spustila po strmini. Med smučanjem sem od adrenalina in uživanja vriskal od veselja, drugi smučarji so si verjetno mislili, da sem malo zmešan, a meni je bilo vseeno. Z vsako vožnjo sem postajal samozavestnejši in vse bolj sproščen. Zaradi tega sem začel tudi hitreje smučati, kar je privedlo do tega, da sem izginil očetu z obzorja, na kar mi je dejal naj se ustavim in ga počakam. Veliko ljudi je dvomilo vame, da bom še vedno lahko smučal, a sem jim dokazal, da se s sodobno tehnologijo, voljo in odličnim smučarskim znanjem (prvič sem stal na smučeh pri 5 letih) še vedno da smučati kljub slepoti.
Kot bralce vas verjetno zanima, kaj mi smučanje pomeni in zakaj se, kot nekateri pravijo, podajam v nevarnost. Smučanje mi, po tem, ko sem oslepel, prinaša največjo svobodo. Ko smučam in zavijam sem ter tja pri veliki hitrosti, me prevzema užitek in adrenalin. Na smučeh pa si tudi zbistrim misli in pozabim na vsakodnevne težave.