23. september 2019
avtor: Timotej Skledar
Pozdravljeni. Sem Timotej. Star sem 26 let. Pred dobrimi dvemi leti sem oslepel zaradi pritiska možganskega tumorja na vidni živec. Zaradi nenadne izgube vida, sem bil čez noč postavljen pred izziv, kako se prilagoditi na novo življenje. Moja družina mi je ves čas stala ob strani in iskala možnosti, da bi mi olajšali življenje. Tako sem se hitro po izgubi vida včlanil v Društvo slepih in slabovidnih Ptuj, kjer so mi zelo pomagali z nasveti in informacijami, kako priti do pripomočkov za ljudi s slepoto. Ker sem po duši in načinu življenja že prej bil športnik sem se pridružil tudi treningom ruskega kegljanja in zvočnega pikada.
Pred izgubo vida sem študiral na Fakulteti za družbene vede in sicer družboslovno informatiko. To je študij statistike, ki temelji na analizah in anketnih vprašalnikih. Ker sem pred izgubo vida veliko delal za računalnikom, me je seveda zanimalo, kako je poskrbljeno na tem področju za slepe. Zelo hitro sem osvojil uporabo telefona in računalnika. Ugotovil sem, da je na voljo veliko programske opreme, s katero lahko dostopam do teksta medtem, ko je dostop do slik zelo omejen.
Ko sem po nekaj letih spet prišel v muzej, tokrat kot slepa oseba, sem njihovo razstavo doživel čisto na drugačen način. Čeprav so mi dovolili, da se dotikam eksponatov in mi opisali kar je bilo na slikah, sem pogrešal samostojno raziskovanje muzeja. Ko sem slišal, da je podjetje Feelif za Čebelarski muzej Radovljica pripravilo tipno sliko - Feelbook, me je zanimalo, kako izgleda. Dobil sem možnost, da sem jo otipal in moram reči, da se mi je zdelo, kot da jo gledam pred seboj. Ne le, da sem za vsak del, ki sem se ga dotaknil vedel kaj predstavlja, slišal sem tudi realistične zvoke upodobljenih živali in predmetov na njej. Na sliki je bilo tudi nekaj skritih komičnih vložkov, ki so še popestrili raziskovanje tako, da komaj čakam na še več takšnih slik.
Vas zanima, kaj je o tej sliki povedala Mia? Preberi TUKAJ.