03. februar 2020
Digitalne slike v muzejih in galerijah, dostopne slepim in slabovidnim
Intervju s Katarino Pavšek, izdelovalko vsebin pri Feelifu
Ali lahko na opišete, kaj počnete?
Na kratko gre za to, da obstoječe eksponate (slike ali predmete) muzejev in galerij, s pomočjo Feelif tehnologije digitaliziramo, oziroma, kot pravimo mi, feelifiziramo. Končni izdelek je interaktivna digitalna slika, ki na dotik uporabnika odreagira z različnimi vibracijami, realističnimi zvoki ter glasovnimi opisi, odvisno od tega, katerega dela zaslona se uporabnik dotika. Vedno naredimo tudi verzijo za slabovidne, kjer je eksponat na zaslonu prikazan v kontrastnih barvah. Tako slabovidni uporabnik brez težav razlikuje med posameznimi prikazanimi objekti.
Komu so namenjene takšne slike?
Pri izdelavi takšne feelifizirane slike imamo v mislih vedno slepe in slabovidne. Vsebina je pripravljena tako, da četudi slepa ali slabovidna oseba prvič drži v rokah Feelif napravo, natančno ve, kako mora z njim rokovati. To dosežemo z opisi, navodili ter informacijskimi gumbi. Seveda je osnova naša posebna programska oprema s katero dosežemo, da uporabnik ob pravem času dobi ustrezno informacijo ter da je zanj raziskovanje prikazanega eksponata enostavno, intuitivno in zabavno. Prav zaradi interaktivnosti, realističnih zvokov, zanimivih opisov in nemalokrat tudi duhovitih odzivov, ki jih uporabnik dobi ob dotiku, je na tak način pripravljena vsebina odlična tudi za videče vseh starosti.
Kako se odločite, kateri eksponat boste prilagodili slepim in slabovidnim?
Eksponat izbere naročnik, naša naloga pa je, da zberemo vse potrebne podatke, ki jih želimo prikazati ter vsebino naredimo dostopno in zabavno.
Kaj vse je potrebno narediti, da slika eksponata »zaživi«?
Ko enkrat zberemo vse podatke o eksponatu, si zamislimo, kaj vse bo uporabnik na sliki lahko občutil. Najprej izdelamo sliko prilagojeno slabovidnim in določimo njene dele, ki jih želimo prikazati. Za vse dele poiščemo in obdelamo zvoke, ki bodo spremljali njihove opise in vibracije. Nato začnemo sestavljati zgodbo. Vsak prikazan objekt opišemo, mu dodam svojo vibracijo in zvok. Različne vibracije in barve so na sliki razporejene tako, da slepi uporabnik lahko občuti, slabovidni pa občuti in tudi vidi, da se je pomaknil na drug objekt. Medtem mu glas pove, česa se dotika. Realistični zvok, ki ga lahko slišimo po opisu, v kolikor na objektu dalj časa zadržimo prst, je tako le še pika na i. Z njim pričaramo vzdušje na sliki, uporabnik pa si v glavi naredi še boljšo predstavo o tem, kaj je na njej prikazano. Seveda pa je nato potrebno izdelek še stestirati, preden ga damo iz rok.
Kakšne odzive imate na digitalne tipne slike s strani uporabnikov?
Odzivi slepih in slabovidnih so odlični. Največkrat povedo, da si znajo točno predstavljati, kako eksponat izgleda. Najbolj jim je všeč, da se lahko sami odločijo, kako podrobno se želijo seznaniti z vsebino. Naša programska oprema namreč omogoča, da ob vsaki povečavi lahko prikažemo detajle, ki so sprva skriti. Sliko eksponata lahko kar dvakrat povečajo. S posebno gesto, ki omogoča premikanje povečane slike po zaslonu, si lahko ogledajo celo sliko, delček za delčkom in si tako v mislih sestavijo celostno podobo.
Da ves čas zagotavljamo visoko kakovost, vse vsebine, preden jih damo v javnost, stestiramo s slepimi in slabovidnimi s katerimi sodelujemo.
Odzivi pa niso odlični le med slepimi in slabovidnimi temveč tudi med videčimi, saj gre za nekaj čisto novega, kar do sedaj še niso imeli možnost izkusiti. To je dobra novica tudi za galerije in muzeje, saj poleg tega, da z dostopnimi vsebinami pokažejo skrb za slepe in slabovidne, to lahko izkoristijo tudi za promocijo senzorične izkušnje ter s tem privabijo še večje število obiskovalcev.
Hvala za pogovor.
Če tudi vas zanima veččutno raziskovanje slike, povprašajte v vaši bližnji galeriji in muzeju, če so pri njih takšne slike že na voljo.