28. september 2018
POGLAVJE 10
Slika 10: Na sliki sta dva moška. Prvi je voznik avtobusa, drugi je slabovidni potnik. Potnik sprašuje po številki avtobusne linije, zaradi česar ga voznik avtobusa preklinja, ker potnik ne zna prebrati napisa.
ZMOTA
Okolica ima enak odnos tako do oseb s slabovidnostjo kot s slepoto.
RESNICA
Ljudje pogosto ne prepoznajo težav, ki so povezane s slabovidnostjo. Mislijo, da je oseba s slabovidnostjo prevzetna, ko jim ne odzdravi, da se norčuje, ko sprašuje za številko avtobusa ipd.
POGLAVJE 9
Slika 9: Slepa ženska uporablja adaptiran računalnik za slepe.
ZMOTA
Oseba s slabovidnostjo ali slepoto ne more uporabljati računalnika.
RESNICA
Računalnik s prilagojeno strojno in programsko opremo je odličen pripomoček. Obstaja program za povečavo, govorno sintezo in brajevo vrstico (brajev zaslon). Ustvarja lahko različne dokumente, brska po spletu in uporablja družabna omrežja.
POGLAVJE 8
Slika 8: Fant in deklica sedita za šolsko klopjo. Fant je slaboviden, zato uporablja povečevalno steklo za branje.
ZMOTA
Otrok s slabovidnostjo ali slepoto se ne more šolati v redni šoli, oziroma hoditi v običajen vrtec.
RESNICA
Seveda se lahko, vendar potrebuje prilagojene metode in pripomočke, da doseže enak cilj kot videči. Tiflopedagogi ga učijo dodatnih znanj in spretnosti, ki mu pomagajo pri odpravljanju težav, povezanih z izgubo vida, in pri doseganju čim večje samostojnosti ter
neodvisnosti. Tudi vzgojitelj in učitelj potrebujeta dodatna znanja za delo z njim.
POGLAVJE 7
Slika 7: Moški in ženska se po smučeh spuščata po sneženi gori. Ženska je slepa in prehiteva moškega.
ZMOTA
Oseba s slabovidnostjo ali slepoto se zaradi izgube vida ne more ukvarjati s športom.
RESNICA
Šport je zelo pomemben, ker se zaradi izgube vida te osebe manj gibljejo. Ukvarjajo se lahko skoraj z vsemi športi; kolesarijo lahko v tandemu, planinarijo, smučajo, kegljajo in tečejo s spremstvom videčega; pomerijo se lahko v prilagojenih športih z zvenečo žogo (golbal in showdown). Tudi filme radi gledajo in gredo z veseljem v gledališče. Prilagojeni filmi vsebujejo zvočni opis prizorov in dogajanja.
POGLAVJE 6
Slika 6: Na sliki so tri očesna zrklja z udi. Delajo počepe, poskoke in sklece.
ZMOTA
Če oseba s slabovidnostjo preveč obremenjuje svoje oči, se ji vid poslabša.
RESNICA
Ravno nasprotno! S sistematičnimi vajami se nauči ostanke vida uporabljati učinkoviteje.
POGLAVJE 5
Slika 5: Moški in ženska sedita na sedežni garnituri. Oba bereta knjigi. Ženska je slabovidna, zato ima zraven sebe postavljeno luč. Moškega svetloba moti.
ZMOTA
Oseba s slabovidnostjo potrebuje za branje močnejšo osvetlitev.
RESNICA
Vrsta osvetlitve je odvisna od posameznikove težave. Za nekatere je nujna močnejša osvetlitev, nekatere pa močna svetloba moti.
POGLAVJE 4
Slika 4: Moški se sprehaja po cesti. Vidi le stožčasti del svoje okolice.
ZMOTA
Slabovidnost popravimo z očali z višjo dioptrijo.
RESNICA
Očesni zdravnik lahko predpiše ustrezno dioptrijo za očala, vendar s tem ne odpravimo slabovidnosti. Nekaterim, ki imajo npr. oster vid in zoženo vidno polje, očala nič ne pomagajo.
POGLAVJE 3
Slika 3: Moški stoji pred ogromno knjigo, ki je tako velika, da ni mogoče razbrati črk
.
ZMOTA
Osebi s slabovidnostjo je treba čim bolj povečati besedilo.
RESNICA
Povečave so odvisne od posameznikove motnje, vendar povečava na formatu A3 povzroča težave pri orientaciji na listu. Bolje je povečati črke in izbrati primerne črke na A4 listu, npr. Arial, Calibri, Verdana.
Papir naj ne bo bleščeč.
POGLAVJE 2
Slika 2: Na sliki sta fant in oče. Fant pod prevleko bere knjigo s pomočjo svetilke, očetu to ni všeč.
ZMOTA
Branje pri slabši osvetljenosti poškoduje oči.
RESNICA
Branje pri slabši osvetljenosti sicer utruja oči, vendar jih ne poškoduje.
POGLAVJE 1
Slika: Na sliki so tri osebe; mlajša ženska, ki se smeji in se z levo roko drži za črna očala, dedek z očali, ki bere časopis in mlajši moški, ki ima prav tako očala, je vesel in gleda nogomet na televiziji.
ZMOTA
Oseba, ki nosi očala, je slabovidna.
RESNICA
Očala lahko nosi tudi tisti, ki ni slaboviden (kratkovidnost, daljnovidnost …). Slabovidnost pomeni, da je ostanek vida tudi pri uporabi očal ali leč na boljšem očesu manj kot 30 % vidne ostrine ali pa zoženo vidno polje pod 20 stopinj.
avtorici teksta: Ingrid Žolgar in Aksinja Kermauner, ilustracije Gašper Rus
ostali sodelujoči:
Brane But, Sonja Pungertnik, Mateja Jerina Gubanc, dr. Manca Tekavčič Pompe, Aleksandra Surla (pes vodič), Marinka Vičič, Diopta d.o.o., Abanka, Inštitut Integra, Tiskarna Povše in Alpa papir ter Združenje prijateljev slepih Slovenije